»Kjer sonce počaka, dokler človek ne konča svojih dnevnih opravil, in šele potem zaide.«

»Kjer sonce počaka, dokler človek ne konča svojih dnevnih opravil, in šele potem zaide.«

»Kjer sonce vzide okoli desete zjutraj in zaide okoli treh popoldne, in si napolniš skodelico s katerim koli grenkim zvarkom, že piješ in preživiš svoje življenje s kopanjem premoga z dna svojega groba.«

»Slišati bo škripanje zob in najstrašnejši jok. Doline se bodo vzdignile, hribi se bodo zravnali in končalo se bo vse človeško početje. Gore bodo potonile v polja in morja. Konec bo z zemljo in z vsem, kar je na njej. Vsi izviri, potoki in reke bodo vreli v ognju. Zemeljski vladarji bodo sojeni pred Bogom.«

»Najhuje je bilo v Spodnjem Javorju, kjer je bilo ogroženih veliko družinskih hiš, pa tudi v Ludranskem Vrhu tja proti Najevski lipi, popoldne okoli 4. ure se je oglasil alarm za nevarnost, zato so začeli tudi evakuacijo. Prebivalci so zgroženo gledali, kako se podirajo smreke, kako zaliva voda domačije in kraj, tako da je bilo hudo, so pripovedovali.«